Ali so kontejnerske hiše vodotesne

Standard vodotesnosti kontejnerskih hiš

Stopnja vodotesnosti kontejnerjev je razvrščena v skladu s standardom ISO 1496 in razdeljena na štiri stopnje: IP1, IP2, IP3 in IP4.

IP1: Ima le funkcijo deževne zaščite, brez zaščite proti potopitvi, zgornji del zabojnika pa lahko pušča vodo, primerno za zabojnike, ki se ne prevažajo po morju.

IP2: Zmožen preprečiti vdor dežja, valov in pršenja; nobena voda ne sme prodreti skozi stranice in vrh zabojnika, primerno za krajše pomorske prevoze in notranji kopnen prevoz.

IP3: Zmožen preprečiti vdor dežja, morske vode v plitvini in globlji vodi; med pomorskim prevozom ne sme biti nikakršnega curenja, primerno za pomorski prevoz in dolge kopne trase.

IP4: Zmožen preprečiti vdor dežja, globoke vode in valov, kot jih povzroča valovanje ladje; primerno za dolgotrajen pomorski prevoz v težkih morskih okoljih.

Metoda preizkušanja vodotesnosti kontejnerjev

Preizkus vodotesnosti kontejnerjev mora izpolnjevati zahteve mednarodnega standarda ISO 1496-2. Pogosto uporabljene metode so preizkus s tlakom in preizkus z razprševanjem vode. Pri preizkusu s tlakom se kontejner napuhne, da se ustvari zračni tlak, s čimer se preveri, ali pušča. Pri preizkusu z razprševanjem vode se po zunanji strani kontejnerja razprši visokotlačna voda, da se preveri, ali kontejner pušča.

Koraki za vodotesnost kontejnerskih hiš

Elastični vodotesni sloj se lahko položi s premazom ali z valjanim materialom, da se doseže vodotesni učinek. Med gradnjo mora biti vsebnost vlage v gradbeni podlagi manjša od 9 %, zato je ta postopek primeren za izvedbo v vročem in neprestano sončnem okolju. Po zaključku dela je treba izvesti preizkus z zadrževanjem vode.

Za premaz hidroizolacije, po tem ko je osnovni sloj očiščen, se nanese celovit sloj barve. Ko se folija posuši in oblikuje, se položi armaturni material v obliki steklenih vlaken, nato pa se na ravno površino nanese nov celovit sloj barve, da se material pritrdi. Po sušenju se nadaljuje z naslednjo fazo hidroizolacije strehe.

Po tem, ko je osnovni sloj očiščen, se lepilo nanaša na hrbtno stran rolne materije in osnovni sloj, nato se lepi in valja od daleč proti blizu glede na osnovno črto ter na koncu preveri tesnost spojev.

Drugi sloj hidroizolacijske konstrukcije strehe, torej trda hidroizolacijska plast, se izvede približno dva dni po polaganju mehke hidroizolacije. Osnovni materiali so predvsem sodobni vodoodporni dodatki na osnovi naprednih maščobnih kislin, cement, pesek, drobni kamnit agregat in vlakna, debelina hidroizolacijske plasti pa naj bo 20–30 mm.

Hidroizolacijske rešitve za posode

Izbira materiala: Vsebniki so praviloma izdelani iz nerjavnih pločevin, površine pa so obdelane s prašnim lakom ali oksidnim filmom, kar učinkovito preprečuje zunanjo oksidacijo ali korozijo.

Zvarjeni tesnilni spoji: Pri zavarjanju vsebnikov se lokalno poveča debelina jeklenih pločevin in poveča površina tesnjenja, da bi varjeni šivi bili trdni ter tako preprečili puščanje vode.

Tesnilni sredstva: Za mesta, kot so luknje za osi in kljuke, se uporabljajo lepila in tesnilne mase, ki učinkovito preprečujejo prodor deževnice.

Previdnostna opozorila za vodotesne vsebnike

Postavljanje: Ko v vsebnik postavljate predmete, pazite, da jih ne postavite blizu stene ali dna vsebnika, da se izognete namakanju z dežjem.

Višina postavitve: Med shranjevanjem se izogibajte postavljanju predmetov blizu vsebnika. Predmete shranjujte višje od vrha vsebnika, da preprečite kapljanje dežja po steni vsebnika in nastanek vlage.

Preverjanje tesnosti: Med uporabo je treba redno preverjati tesnila in zvarne šive posode glede uhajanja. Če se odkrijejo težave, jih je treba pravočasno popraviti.

Povzetek: Posode lahko odpravljajo dež. Oblikovane so z različnimi vodoodpornimi ukrepi, vendar je med uporabo kljub temu treba pozornost nameniti podrobnostim, da se zagotovi, da predmeti v notranjosti posode ostanejo suhi.

Nasveti za vodoodpornost posod

1. Vodoodpornost vrat in oken

Vrata in okna posod so glavna točka prodora vode, zato je vodoodpornost vrat in oken osnovni ukrep za vodoodpornost posod. Za tesnjenje vrat in oken je treba uporabiti vodoodporne trakove ali vodoodporno lepilo ter namestiti tesnilne trakove na vrtnih spojih, da se zagotovi dobro tesnenje vrat in oken s karoserijo. Poleg tega lahko v vetrovnih in peščenih območjih okna in vrata z zaščitnim premazom iz gume in drugih materialov učinkovito preprečujejo prodor vode.

2. Vodoodpornost tal

Za vodotesnost dna kontejnerja so potrebne proti prodorni stene ali vodotesni premazi za tla. Po izdelavi vodotesnega sloja na tleh lahko uporabite tudi zaščitne sloje, kot so lesena tla, preproge ali plastika, da zaščitite vodotesni sloj.

3. Vodotesnost strehe

Vodotesnost strehe je ena od ključnih korakov pri vodotesnosti kontejnerja. Pri uporabi premazov ali vodotesnih rol na strehi bodite pozorni, saj je streha bolj izpostavljena ultravijoličnim žarkom in temperaturnim spremembam, zato je treba kot sestavine materiala uporabiti antioksidante. Na streho kontejnerja se lahko namesti tudi toplotna izolacija, ki učinkovito preprečuje prodor vodne pare skozi streho.

4. Vodotesnost cevovodov

Za vodotesnost cevovoda se lahko uporabijo zaprti vodotesni ovoji za prekrivanje cevi in kablov. Lahko jih tudi prekrije z vodotesnimi trakovi, vodotesnimi povoji in drugimi materiali, da se zagotovi učinkovita vodotesnost cevovoda. Hkrati se lahko za tesnjenje cevnih priključkov uporabi vodotesni lepilo, da se prepreči uhajanje.

5. Druge vodotesne ukrepe

Poleg zgornjih pogostih vodotesnih ukrepov obstajajo še nekatere druge vodotesne tehnike. Na primer, je treba pravilno urediti odvodnjavanje, da se zagotovi odtekanje deževnice iz kontejnerja. Med ploščami kontejnerja se lahko dodajo izolacijski materiali, ki služijo vodotesnosti in toplotni izolaciji. Poleg tega po dolgotrajni uporabi redno preverite tesnjenje kontejnerja ter opravite ustrezna vzdrževalna in popravila dela.